|
Društvo laringektomiranih Slovenije je enovito društvo, ki deluje na celotnem področju Slovenije. Društvo je reprezentativna invalidska organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega in socialnega varstva in je član tako Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije kot tudi evropske konfederacije laringektomiranih C.E.L.(Confederation Europeene des Laryhgectomises). Društvo združuje laringektomirane člane kot tudi druge bolnike, katerih operativni posegi v požiralniku, grlu ali ustni votlini so imeli za posledico kakršno koli stopnjo telesne okvare.
Laringektomija je operativni poseg odstranitve celotnega grla (totalna laringektomija) ali dela grla (parcialna laringektomija), navadno zaradi malignega tumorja grla. S totalno laringektomijo se bolniku v celoti odstrani grlo, bolnik diha skozi odprtino na vratu (stomo) in pot prehranjevanja (po požiralniku) se z operacijo popolnoma loči od dihalne poti.
Zakaj je sploh potrebna organiziranost laringektomiranih ?
Laringektomija pusti številne posledice tako bolnikom kot tudi njihovim družinskim članom. Ocenjevanje teže posledic je seveda individualno, vendar večina laringektomiranih navaja, da se je najtežje sprijaznila z izgubo govora, ki posebej pri celotni odstranitvi grla, pomeni tudi izgubo glasilk in s tem tudi zmožnosti »normalnega« govornega sporazumevanja za krajši ali daljši čas. Torej laringektomirani onemijo? Vsi že ne. Vendar je tistim, ki ne uspejo zadovoljivo osvojiti nobene od3. metod nadomestnega govora zelo težko. Poskusite pri vsakdanjih opravkih ali z družinskimi člani komunicirati izključno pisno. Nerodno je in tempo je izredno počasen. Žal nadomestni govor s požiralnikom (ezofagalni govor), ki ga slovenska zdravstvena stroka, kot članstvo društva, štejeta za najustrznejšega zahteva veliko vztrajnosti in časa v povprečju več mesecev, v posameznih pa lahko tudi leto ali več. Društvo ne pomaga članom zgolj pri osvajanju tehnik nadomestnega govora, ampak poskuša pospešiti celovito rehabiltacijo laringektomiranih, saj izvaja 9 socialnih programov.
|
|