Sorry, you need to enable JavaScript to visit this website.

Laringektomija je operativni poseg odstranitve celotnega grla (totalna laringektomija ali dela grla (parcialna laringektomija), navadno zaradi malignega tumorja grla. S totalno laringektomijo se bolniku v celoti odstrani grlo, bolnik diha skozi odprtino na vratu (stomo) in pot prehranjevanja (po požiralniku) se z operacijo popolnoma loči od dihalne poti.

 

Društvo laringektomiranih Slovenije je enovito društvo, ki deluje na celotnem področju Slovenije. Društvo je reprezentativna invalidska organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega in socialnega varstva in je član tako Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije kot tudi evropske konfederacije laringektomiranih C.E.L.(Confederation Europeene des Laryhgectomises). Društvo združuje laringektomirane člane kot tudi druge bolnike, katerih operativni posegi v požiralniku, grlu ali ustni votlini so imeli za posledico kakršno koli stopnjo telesne okvare.

Naše društvo ima svoj sedež na Parmovi 53 ( Lesnina center ) v Ljubljani in  prostore v Mariboru . 

Uradne ure na sedežu društva  so v  ponedeljek in sredo med  10. in 13. uro. Naslovi obeh pisarn so:

Sedež društva na Parmovi ulici 53 v Ljubljani

Prostori v Mariboru na Majeričevi ulici 4

 

Društvo laringektomiranih Slovenije je bilo ustanovljeno 27. maja, leta 1982, ki si je v svoja Pravila sprejeta na ustanovnem občnem zboru zapisalo, da bo s svojo dejavnostjo pospeševalo izvajanje in razvijanje družbene skrbi za invalide, pomagalo svojim članom pri njihovem vključevanju  v življenje in razvijalo društveno dejavnost ter solidarnost med člani.

Ustanovna seja društva

 

Za prvo predsednico društva je bila takrat izvoljena nekadanja sodnica, ga. Martina Marinček.

K povečani aktivnosti društva je maja, leta 1995 veliko prispevala njegova vključitev v C.E.L. ( Confederation Europeene des Laryhgectomises) .

Pomemben  mejnik v razvoju društva predstavlja tudi njegova vključitev v SIOS- Svet invalidskih organizacij Slovenije novembra, leta 1997, to je posvetovalnega in uskaljevalnega organa skoraj vseh invalidskih društev in zvez v Sloveniji.

 

Čeprav številčno majhno, je društvo lahko z ostalimi invalidskimi organizacijami pričelo enakopravno usklajevati delo, izmenjevati izkušnje, si skupaj prizadevati za uveljavitev pravic slovenskih invalidov, opozarjati širšo javnost na žgočo problematiko invalidov ter aktivno sodelovati pri pripravi in obravnavi zakonodaje, ki zadeva položaj in socialno varnost invalidov.

Pospešen razvoj  društva je v juniju  leta 1999 narekovala ustanovitev Področnih klubov, ki naj bi prevzeli vlogo povezovanja članov na lokalni ravni. Ustanovljen je bil prvi področni klub Prekmurje. Področni klubi (ustavoljenih jih je bilo 6) zajemajo določeno področje, običajno pokrajino, njihova naloga pa naj bi bila še bolj približati delo društva članov.

Danes je  DLS  enovita organizacija, ki šteje okoli 248 polnopravnih članov, poleg njih pa še okrog 100 podpornih članov, ki so večinoma zakonci laringektomiranih ali bližnji sorodniki.

Zakaj je sploh potrebna organiziranost laringektomiranih ? 

Laringektomija pusti številne posledice tako bolnikom kot tudi njihovim družinskim članom. Ocenjevanje teže posledic je seveda individualno, vendar večina laringektomiranih navaja, da se je najtežje sprijaznila z izgubo govora, ki posebej pri celotni odstranitvi grla, pomeni tudi izgubo glasilk in s tem tudi zmožnosti »normalnega« govornega sporazumevanja za krajši ali daljši čas. Torej laringektomirani onemijo? Vsi že ne. 

Vendar je tistim, ki ne uspejo zadovoljivo osvojiti nobene od treh metod nadomestnega govora zelo težko. Poskusite pri vsakdanjih opravkih ali z družinskimi člani komunicirati izključno pisno. Nerodno je in tempo je izredno počasen. Žal nadomestni govor s požiralnikom (ezofagalni govor), ki ga slovenska zdravstvena stroka, kot članstvo društva, štejeta za najustrznejšega zahteva veliko vztrajnosti in časa, v povprečju traja več mesecev, v posameznih pa lahko tudi leto ali več. Društvo ne pomaga članom zgolj pri osvajanju tehnik nadomestnega govora, ampak poskuša pospešiti celovito rehabiltacijo laringektomiranih, saj izvaja 9 socialnih programov.

-A A +A